Pisane barve in prijetne temperature nas v tem jesenskem času pogosto zvabijo v naravo, kjer imajo otroci neskončno možnosti za gibanje in igro. V obdobju uvajanja so tako imeli možnost, da se tudi med igro, kjer nimajo ponujenih igrač, medsebojno spoznajo in stkejo prijateljske vezi, ob tem pa razvijajo spretnosti in pridobivajo na samozavesti v smislu »upam si, zmorem …«.
Ne glede na to, kam se odpravimo – na igrišče, na travnik ali v gozd – otroci povsod pokažejo veliko željo po raziskovanju, preizkušanju nečesa novega … Spretno uporabijo vsak rekvizit, ki ga najdejo med igro in ob igrivi otroški domišljiji se palica spremeni v Krpanovo sekiro, vejica v drevesno sadiko, podrto drevo v ladjo, veja v plug … Ne ustavi nas niti muhasto vreme – velike luže so namreč zelo zabavne.
Veliko je medsebojnega sodelovanja in pomoči, kdaj pa kdaj pa tudi malo nagajivosti. Včasih se otroci v vrtec vrnejo utrujeni, kdaj tudi malo mokri, skoraj vedno umazani, vedno pa razigrani in polni prijetnih vtisov.
