Kljub uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki prepoveduje odvzem iz narave,
lovljenje ter ujetje živali zavarovanih vrst (kar žabice so), smo se v skupini Slončki odločili, da
rešimo žabji mrest iz sušeče luže, ki je bil opažen na sprehodu. Že naslednji dan se je luža
posušila in preostanek mresta se je posušil.
Otroci iz skupine Slončki so pokazali zelo velik interes ter skrb za naše nove prijateljčke. Že
takoj naslednji dan smo skupaj odšli do potoka po svežo vodo.
V naslednjih treh dneh smo lahko opazovali, kako se je mrest začel spreminjati. Pred našimi
očmi so se razvili mali paglavci s škrgami.
Ker je v naša življenja posegel koronavirus in s tem zaprtje vrtca, smo se morali hitro odločiti,
kaj bomo z malimi paglavci storili. Odločili smo se, da paglavci počakajo doma pri strokovni
delavki, ki bo poskrbela zanje ter obveščala otroke iz skupine Slončki, kaj se z njimi dogaja.Ker so paglavci začeli hitro rasti, jih je bilo potrebno ustrezno nahraniti. Pravo poslastico za
njih predstavljajo alge.
Paglavcem je bilo potrebno na dva dni menjati vodo ali le dolivati svežo. Voda je bila vedno iz
bližnjih izvirov.
Zanimivo dejstvo je, da je zaradi pravih pogojev (čiste, neklorirane vode ter svežih alg in
ustrezne temperature) nastal v akvariju pravi ekosistem. Iz iztrebkov paglavcev so začele
rasti nove alge (tako kot v naravi).
Po 4 tednih in pol so se paglavcem začele razvijati zadnje noge.
Dva paglavčka pa sta se že spremenila v žabici (še z repkom). Ko ima žabica že vse 4 noge se
ji razvijejo pljuča in zato potrebuje prostor (velik kamen), da lahko hodi ven po zrak.
Počasi se bo od naših žabic potrebno posloviti. Spustiti jih bomo morali v naravo, tja, kamor
žabice spadajo. Poskrbeti je treba, da bomo žabice spustili v za njih varen prostor, kar
pomeni, da jih bo potrebno spustiti v mlako, kjer ne živijo ribe. Same pa bodo morale
poskrbeti, da jih za malico ne pohrusta kakšna štorklja, ki se že veselo vrača v naše kraje.