Pri Medvedkih smo sredi oktobra začeli brati zgodbe o Kekcu, Bedancu in Pehti. Izvedeli smo, da je bil Kekec zelo iznajdljiv in pogumen, tako kot mi.
S pomočjo slikopisa smo se učili obe Kekčevi pesmi, poslušali smo pesmi na citrah in harmoniki, nato pa še sami igrali na različne flavte, lesene in glinene piščali (žrvgolce). Kadar smo si nadeli Kekčeve kape, smo še glasneje peli.
V telovadnici smo si ogledali izseke iz treh filmov o Kekcu – tiste dele, v katerih Kekec poje in igra na svojo piščal, jedo kislo mleko z lesenimi žlicami kar iz iste sklede, kako izdelujejo maslo, molzejo krave. Ogledali smo si še nekaj Urškinih fotografij, kakšno je življenje na Veliki planini in kakšno hrano so jedli včasih.
Začeli smo se spraševati, kakšno hrano so imeli v času naših dedkov in babic. Iz reklam smo izrezali veliko različnih izdelkov. Ker sami nismo poznali odgovora, so nam pri razvrščanju pomagali starši, stari starši … pa tudi vzgojitelji in mimoidoči. Na koncu smo si skupaj ogledali, kaj so imeli in kaj imamo zdaj.
Ogledali smo si stare predmete, ki so povezane s hrano. Glinene in lesene posode, žlice, pekače, peharje in lesen sodček za zajemanje vode iz studenca, najbolj pa nam je bil všeč košek, ki smo ga večkrat vzeli s sabo na sprehod.
Vzgojiteljice so nam pripravile leseno kmetijo, novo sestavljanko s Kekcem in lutke z vsemi, ki nastopajo v Kekčevih zgodbah.
S pomočjo velike ceste na preprogi smo ugotavljali, zakaj je bolje za naravo, da kupujemo lokalno, da hrana ne prepotuje veliko kilometrov, nato pa se še mi odpravili na sprehod po Cerknici do tržnice, kjer smo kupili mleko na mlekomatu, svež kruh in mlečne izdelke.
Spoznavali smo, kaj je zdrava prehrana, kako nastane med, mleko in maslo, kaj se skriva v jajcu, katere sestavine potrebujemo za pečenje kruha, zakaj so včasih rekli: »Pšenica je najlepši cvet«.
Ob dnevu slovenskega tradicionalnega zajtrka smo pripravljali nekaj posebnega, zato smo se kljub slabemu vremenu odpravili po Cerknici in osebno povabili gospoda župana, da se nam pridruži.
Da bi predstavili vse, kar smo se novega naučili v tem mesecu, in ga malo presenetili, smo se oblekli kot pravi Kekci, Mojce, čebelarji, kmetje, peki in sadjarji in pripravili majhno tržnico kar v naši igralnici.
Kekci in Mojce so pokazali lutke likov iz zgodb o Kekcu. Čebelarji so pokazali naš panj, poln čebel, kmetje so pokazali stare kanglice za mleko in pinjo, s katero lahko sami izdelujemo maslo, peki so pokazali pšenico, mlin in navodila za peko kruha (slikopis), na koncu pa sta sadjarja pokazala še košaro velikih jabolk in sušena jabolka.
Ker sta se gospa ravnateljica in gospod župan sprehodila po naši tržnici, nista mogla domov praznih rok. Čebelarji so jima podarila kozarec medu, kmetje steklenico mleka, na katero so narisali kravo, peki so vsakemu podarili hlebček kruha, sadjarja pa vrečko sušenih jabolk.
Nato smo se skupaj usedli k mizam in uživali v lokalnih dobrotah. Zdravo, sladko in okusno!
Medvedki
